Slišati in razumeti

Kdaj je pravi čas, da se odločite za slušni aparat?
To je eno izmed težjih vprašanj, sploh če ne veste kje in kako dobiti odgovore. V glavi se vam poraja veliko vprašanj, kot na primer: »Ali sploh slabo slišim? Kako ugotovim, da slabo slišim? Ali je bolje, da počakam ali se čim hitreje odločim za slušni pripomoček?« Dandanes boste odgovore našli skoraj vsepovsod, vprašanje je le, če bodo ti pravilni, zato je le-te potrebno iskati na pravem mestu in na pravi način. Gremo torej po vrsti.

Če ne veste, kako slišite ali ste v dvomih glede svojega sluha, ali pa bi se samo iz radovednosti radi prepričali kakšen je vaš sluh, vam predlagamo, da opravite brezplačen test sluha v enem izmed AUDIO BM slušnih centrov po Sloveniji. Test je natančen, hiter, ter kot smo že omenili – brezplačen. Dvomi o vašem sluhu (nesluhu) bodo tako popolnoma izginili.

Drugi pokazatelj, ki vam pove, da z vašim sluhom nekaj ni popolnoma vredu je...
slabo razumevanje vaših sogovornikov oz. slišanega. Pogosto morate prositi za ponovitve besed, pri poslušanju se naprezate, obračate glavo, da bi bolje ujeli glas ali pa celo potarnate, da vaš sogovornik govori tiho, nerazločno in ga zato ne razumete. Doma je vaš televizijski sprejemnik naravnan na povečano glasnost, telefon in hišni zvonec pa ste preslišali. In še ta sosed…, ko vas pozdravlja čez cesto, se vam zdi, da vam govori nerazumljiv jezik… Podobnih situacij je kar nekaj, a le-te vam nakazujejo, da vaš sluh že pošteno peša.

Velika verjetnost je, da bodo vaše težave s sluhom prej opazili vaši sorodniki in prijatelji. Takrat nikakor ne omahujete z roko in si govorite: »Ah saj dobro slišim.« Čas ni zaveznik vašega sluha. Še bolj pomembno pa je, da ko ugotovite sledeče in si pravite: »Saj slišim, a ne razumem!«, je vaš sluh že zelo okrnjen in ste izgubili že veliko časa. V kolikor se najdete v enem izmed prej zapisanih primerov, je velika verjetnost, da je torej sedaj že čas, da se odločite za pregled sluha in posledično morda tudi za slušni aparat.

 

Slišati in razumeti… ali ni to eno in isto?
Odgovor je preprost. Ne! Slišimo od prvega dne, ko se rodimo, a zvokov še ne razumemo. Zvoke se moramo s poslušanjem šele naučiti prepoznavati. Novopečeni starši radi čebljajo s svojim dojenčkom, in ko jim ta vrne nasmeh, pogosto pravijo: »poglej, ko me je razumel.« Seveda ni tako.

Otrok bo skozi proces učenja pričel razumeti različne zvoke. Z zvoki, ki jih bo velikokrat slišal, bo prepoznal nevarnosti, nelagodje, udobje, srečo in nenazadnje počasi začel razumeti tudi govor. Razumevanje je torej proces učenja vse od zgodnjega otroštva in to učenje traja skozi celotno življenjsko obdobje. Pravilno delovanje celotnega ušesnega organa v kombinaciji z našimi možgani daje tako želen končni rezultat t.j. slišati in razumeti.

 

Ko že razumemo, a kar na enkrat ne več…
Najbrž se vam poraja vprašanje zakaj, če smo večino življenja slišali in razumeli, to kar naenkrat ni več samoumevno. Odgovor se nahaja v razumevanju delovanja celotnega slušnega organa, ki možganom sporoča/oddaja električne impulze. Celotni proces vam bomo predstavili preko spodnje slike:

 

 

Razumevanje ne upade enako hitro, kot upad sposobnosti zaznave zvoka, torej slišati glasove. Kljub temu, da je slišnost slabša, si možgani še vedno zapomnijo kako smo slišali – a le nekaj časa. Po daljšem obdobju, ko nam sluh prične pešati, tudi možgani pozabijo na zvoke in s tem se izgubi tudi razumevanje.

A posledica slabega sluha ni le slabše razumevanje. Rezultat, v kolikor ob naglušnosti ne ukrepamo, se kaže tudi v razvoju novih bolezni ter drugih telesnih hib, ki onemogočajo normalno komuniciranje z okolico in s tem bistveno znižajo našo kakovost življenja.

 

Želite Demenco? Ne? Potem ukrepajte!
Kaj je sploh demenca? Demenca je kronična možganska bolezen, ki prizadene vse funkcije, ki so pomembne, da lahko normalno funkcioniramo v družbenem okolju, največkrat se kaže kot Alzhaimerjeva bolezen. Študija, ki so jo izvedli v Ameriki, je pokazala, da pri ljudeh, ki imajo težave s sluhom, demenca napreduje dosti hitreje, in sicer povzroči kar do 40% hitrejše upadanje mentalnih funkcij, kot pri sovrstnikih, ki dobro slišijo. Zakaj prihaja do tega, se lahko razloži na dva načina:

- Prvi razlog je družbeni umik zaradi vse težjega komuniciranja, ki ga povzroča izguba sluha. To lahko potencialno vodi do kognitivnega upada in demence.

- Drugi primer pa se navezuje na t. i. ‘kognitivno obremenitev’. Ob upadu sluha možgani vložijo več truda v to, da intepretirajo informacije iz okolja, s tem pa možgani zanemarjajo ostale naloge, ki jih morajo opravljati.

 

Kakšni so znaki demence?
Demeneca se kaže z slednjim: postopna izguba spomina, težave pri govoru - iskanje besed, osebnostne in vedenjske spremembe, nezmožnost presoje in organizacije, težave pri vsakodnevnih opravilih, iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari, težave pri krajevni in časovni orientaciji, neskončno ponavljanje istih vprašanj, spremembe čustvovanja, zapiranje vase in izogibanje družbi.

V kolikor ste v delčku zapisanega našli, prepoznali sebe, mogoče pa tudi bližnjega, ki se sooča s napisanim, potem je odgovor da, čas za slušni aparat je sedaj! S slušnim aparatom si ne izboljšate kakovosti življenja le v tem trenutku, torej danes, temveč boste poskrbeli za prihodnost, da se boste lahko tudi čez  desetletje normalno vključevali v pogovore, debate, poslušali, slišali in razumeli tisto kar vam je najljubše in vas osrečuje, zato kar pogumno.

Večini uporabnikov slušnih aparatov se izboljša družbeno življenje. Uporaba slušnih aparatov je povezana z zmanjšanjem jeze, frustracij, paranoje in splošnim izboljšanjem čustvene stabilnosti. Torej, veliko lahko pridobite, če se pravilno odločite, spet veliko lahko izgubite če ne boste ukrepali.

Kakšno odločitev boste torej izbrali vi?

Z nadaljno uporabo spletnega mesta se strinjate z našimi spletnimi piškotki. Več informacij

Zaradi optimalnega brskanja so aktivirani piškotki. Če nadaljujete brskanje po spletnem mestu sprejemate splošne pogoje piškotkov tega spletnega mesta.

Zapri